OBSE-SI^D vo Var{ava - Oktomvri 2006

Vtornik 10 Oktomvri 2006, 15:00-18:00, Rabotna sesija 13

Osnovni slobodi, Sloboda na mislewe, sovest, religija ili veruvawe

VINO@ITO - Organizacija na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija, ul. Stefanu Dragoumi 11, 53 100 Florina/Lerin Grcija

Tel-faks: ++30 23850 46548

www.florina.org e-mail rainbow@florina.org

read this page in English | read this page in Greek

G-din Moderator, dami i gospoda,

Pred da po~nam so moeto izlagawe, dozvolete mi da ja uveram gr~kata delegacija deka vo ovaa popladnevna sesija nema da zboruvam za problemite na makedonskoto malcinstvo vo Grcija bidej}i zabele`av deka gr~kiot ambasador se ~uvstvuva{e malku “neprijatno” vo negovoto replicirawe vo utrinskata sesija...

Ne postojat mnogu dr`avi kade crkvata i dr`avata ne se instucionalno razdeleni. Edna od niv e Grcija.
Spored ~lenot 3 od preambulata na gr~kiot ustav:

“Dominantna religija vo Grcija e religijata na Isto~nata gr~ka pravoslavna crkva na Isus Hristos”

Izrazot “dominantna religija” ne e samo deklarativna izjava. Toj dominira i vo realnosta. Eve nekolku primeri:

Verskite principi na gr~kata pravoslavna crkva se involvirani i vo obrazovniot sistem kako zadol`itelen predmet vo javnite osnovni i sredni u~ili{ta. Osven toa u~enicite moraat sekoj u~ili{en den da go zapo~nat so zadol`itelna isto~no-pravoslavna molitva. Ova e praksa niz cela Grcija, duri i vo u~ili{tata koi imaat deca na emigranti ~ija veroispovest e ne gr~ko-pravoslavna.

Drug primer za me{aweto na gr~kata crkva vo obrazovniot sistem e postojanoto posetuvawe na u~ili{tata od strana na gr~kite pravoslavni sve{tenici. Za vreme na ovie poseti, koi patem re~eno se legalno dozvoleni, decata se pottiknuvani da gi ispovedaat nivnite grevovi pred sve{tenicite za vreme na ~asovite. Smetame deka toa e neprifatlivo i silno ja podr`uvame neodamne{nata inicijativa na Ministerstvoto za obrazovanie i religija da ja prekine ovaa praktika. Osven toa ja povikuvame vladata da go reformira ova ministerstvo i da ne ja vklu~uva religijata vo ramkite na istoto.

Reformi se potrebni i vo drugite oblasti na javniot `ivot. Vo pravosudniot sistem, sudiite se obvrzani ceremonijalnite zakletvi da gi dadat pred gr~kiot pravoslaven Arhiepiskop. Soodveten primer e neodamne{nata zakletva na novite sudii pred Apelacioniot sud. So toa neizbe`no se postavuva slednoto pra{awe: Kako e mo`no gra|anin koj pripa|a na religija koja e razli~na od pravoslavnata, ili koj voop{to ne e vernik, da se ~uvstvuva ednakov pred zakonot so ogled na toa deka sudijata ima dadeno zakletva pred oficijalen pretstavnik na druga religija? I na ovaa praksa treba se stavi kraj.

Na krajot bi sakal da zaklu~am, deka vo momentalnata situacija na debatirawe za promena na gr~kiot ustav i pokraj faktot deka mnogu eksperti smetaat deka crkvata i dr`avata treba da bidat razdeleni edna od druga, gr~kata vlada dade nagovestuvawa deka nema da ima promeni vo momentalniot status koga stanuva zbor za religijata. Zatoa i gr~kata crkva }e prodol`i da igra golema uloga vo site sferi na javniot `ivot.

Vi blagodaram na vnimanieto